• Smic.si

    ŠMIC
    Študentski mednarodni informacijski center, kjer najdete vse informacije o študiju in izobraževanju v tujini. Od kratkih tečajev, do daljših študijskih izmenjav.
  • Študentska delovna brigada

    Študentska delovna brigada
    Študentska delovna brigada je eden največjih prostovoljnih projektov v Sloveniji. Vsakoletno se študenti odpravimo na demografsko ogroženo območje in pomagamo pri obnovi njihovega kraja.
  • Šourock

    Šourock
    Natečaj za najboljšo dijaško/študentsko rock skupino. Prijave se zaključijo februarja, predizbori in finale pa potekajo v aprilu in maju.
  • TutorŠOUM

    Fakulteta ŠOUM
    Spletna stran, kjer lahko najdete odgovore na vsa vprašanja o študiju in problemih, ki nastanejo ob njem. Priključi se forumu Problema NI in uspešno zaključi šolanje.
  • SCIM

    Scim
    Spletna stran Mednarodnega študentskega festivala SCiM, ki v poletnih mesecih v Mariboru gosti okoli 50 študentov iz celega sveta. Tudi ti lahko sodeluješ.
  • Lampiončki

    Lampijončki
    Največja zabava na prostem na Štajerskem, ki vsako leto privabi več tisoč glavo množico mladih z vse Slovenije. Prireditev tradicionalno poteka v mesecu maju.
  • Dostop.si

    Dostop
    Največji informacijski portal za mlade ponuja bogat izbor pokrivanja dogodkov in zabavnih vsebin na mladinskem področju.
  • Študentske družine

    Študentske družine
    Klub študentskih in dijaških družin Maribor svojim članom ponuja številne ugodnosti in dogodke, ki študentskim družinam polepšajo vsakdan.
AKTUALNE NOVICE
Obišči več kot 100 dogodkov ŠOUM.
Dobrodošli na spletni strani vseh mariborskih študentov!
DOS in ŠOS nenaklonjena predlogu Zakona o vajeništvu //

DOS in ŠOS nenaklonjena predlogu Zakona o vajeništvu

Zakona o vajeništvu ima določene pomankljuvosti

13.1.2017 2:08:11 PM
Na Dijaški organizaciji Slovenije (DOS) in Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) nismo naklonjeni predlogu Zakona o vajeništvu.

 

Kot smo opozarjali že med javno razpravo, predlog ureditve sledi interesu gospodarstva in ne vajencev, sporen je tudi proces sprejema in priprave predloga zakona.

Vajeništvo v Sloveniji uvajamo v prvi vrsti zaradi pritiskov tujine, npr. Evropske zaveze za vajenisˇtva in Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Letos bo na ravni EU ustanovljena tudi podporna služba za vajeništvo, ki bo temeljila na povpraševanju in nudila podporo državam, ki uvajajo ali reformirajo sisteme vajeništva. Če to povežemo z idejo “Erasmus Pro” programa za podporo dolgotrajni napotitvi vajencev v tujino (200.000 letno), je tudi jasno, zakaj si EU, na čelu z Nemčijo, za to prizadeva.
 
Idejam vajeništva sledijo tudi predstavniki kapitala/zbornice, saj vidijo v vajeništvu priložnost za nižanje stroškov delovne sile. Še posebej v tem predlogu zakona, ki je spremenil osnovni, nemški koncept vajeništva na način, da vajenci ne bodo zaposleni (in primerno plačani), temveč dijaki, ki se prakticˇno usposabljajo z delom. Takšen dualni sistem pa v Sloveniji že imamo. Lahko tudi spomnimo, da smo v Sloveniji vajeništvo že imeli in ga opustili.
 
Zbornice so s predlogom zakona logično zadovoljne, saj bodo dobile številna nova pooblastila (s tem pa dodatna sredstva); vajeništvo bo celo sofinancirano, vajeniške nagrade (ki bi jih v resnici morali imenovati plačilo za delo) pa minimalne. Še posebej je sporno, da bodo lahko vajenci tudi brezposelne osebe, kar odpira možnost za novo izkoriščanje delavcev.
 
Deležniki pri oblikovanju predloga zakona (kamor, razen enega sestanka, nismo bili vključeni mladi) so torej dosegli škodljiv kompromis, pri tem pa pozabili, da je vajeništvo na prvem mestu namenjeno mladim. Celo s strani Evropske komisije je vajeništvo predlagano kot del strategije za boj proti brezposelnosti mladih in njihovi socialni izkljucˇenosti. Te ideje v predlogu zakona, ki je brez analiz in pričakovanih učinkov, ni mogoče zaslediti. Tako vajeništvo ne bo pripomoglo z zaposlenosti mladih, niti ni izključno namenjeno mladim, ki so najbolj izpostavljeni tveganjem socialne izključenosti. Predlog tudi ne sledi splošnim družbenim in globalnim trendom. Lahko torej sklepamo, da je predlagatelj pozabil na interes vajencev in celo javni interes, vezan na vlogo izobraževalnega sistema.
 
Ko bomo videli in preučili sprejet predlog zakona (do zdaj se je namreč večkrat spreminjal), se bomo tudi do njega podrobno opredelili. Če bodo tudi v Državnem zboru interesi usklajeni in posledično strinjanje o nujnosti uvedbe vajeništva, bomo predlagali amandmaje k zakonu. Čeprav menimo, da je predlog zakona zgrešen že v samih izhodiščih.

 

Prenesi v: