V petdesetih letih so bili študentje na univerzah organizirani v skupnosti študentov. Te so imele status pravne osebe in lastne programe ter koncepte dela. Član skupnosti je bil vsak redni študent. Univerzitetna skupnost se je preko republiške vključevala v študentsko organiziranost na zvezni ravni (Zveza študentov Jugoslavije).

Leta 1974 so se študentske skupnosti združile v Zvezo socialistične mladine Slovenije in delovale kot njene univerzitetne konference, 1989. pa je razdružitev ZSMS ponovno prinesla dve samostojni študentski organizaciji obeh slovenskih univerz. Leta 1990 so bile na obeh univerzah izpeljane prve neposredne in tajne volitve v študentska parlamenta. Z združitvijo Študentske organizacije Univerze v Mariboru kot naslednice nekdanje univerzitetne konference ZSMS z Zvezo študentov je leta 1991 nastala sedanja Študentska organizacija Univerze v Mariboru.

S sprejemom Zakona o skupnostih študentov v letu 1994 in Študentske ustave v letu 1997 so bili postavljeni novi temelji študentskega organiziranja, Študentska organizacija Slovenije pa je bila urejena kot samoupravna skupnost slovenskih študentov. Na podlagi Zakona poznamo v Sloveniji primerljivo z drugimi evropskimi državami štiri ravni študentske organiziranosti: nacionalno v obliki Študentske organizacije Slovenije, univerzitetno v obliki obeh univerzitetnih študentskih organizacij, lokalno v obliki lokalnih študentskih klubov in interesno v obliki študentskih interesnih društev. Slednja, interesna raven organiziranosti, zaenkrat v Sloveniji še ni zaživela.

Leta 2002 je Skupščina Študentske organizacije Slovenije (sestavljajo jo najvišji organi obeh univerzitetnih študentskih organizacij in najvišji organ študentskih organizacij lokalnih skupnosti) sprejela novo Študentsko ustavo Študentske organizacije Slovenije, na podlagi katere je urejena današnja študentska organiziranost.

Na podlagi novega temeljnega akta ŠOS je povsem na novo organizirana doslej ne delujoča notranja struktura nacionalne skupnosti študentov tako, da je zmožna opravljati nacionalne funkcije pri predstavljanju interesov slovenskih študentov na področju socialnih in zdravstvenih vprašanj, visokošolske problematike in mednarodnega sodelovanja. Po mnenju mnogih je najpomembnejši del nove Študentske ustave tisti, ki opredeljuje notranji nadzor nad poslovanjem in namembnostjo sredstev Študentske organizacije Slovenije ter njenih organizacijskih oblik. Le-ta naj bi zagotovil transparentno in javno poslovanje slovenskih študentskih organizacij in klubov. Pomembne spremembe so tudi na področju financiranja študentskih organizacij, saj je ŠOS - po novi Študentski ustavi - edini naslovnik za koncesijsko dajatev iz naslova opravljanja dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakov in študentov, sredstva pa deli med posamezne organizacijske oblike združevanja študentov po vnaprej določenih ključih, zapisanih v ustavi.

Na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru so svojo pot pričeli številni ugledni posamezniki s političnega, gospodarskega in kulturnega področja. Naj omenimo le nekaj predsednikov:

Žiga Schmidt, Andrej Krček, Robert Pritržnik, Zdenko Škraban, Matevž Frangež, Davor Račič, Luka Peklar, Božidar Pučnik, Davorin Ferk, Drago Žura, Primož Juhart, Igor Jurišič, Pavel Demšar, Magdalena Šverc, Dejan Murko, Božidar Novak, Branko Greganovič, Andrej Rožman, Marjan Rožman, Helena Cvikl, Božidar Potočnik, Bogdan Čepič, Vili Vindiš, Zmago Rafolt, Boris Sovič, Štefan Flisar, Ivo Usar, Boris Kastivnik, Jože Zagožen, Emiljan Kožar, Anton Janša, Vili Šale, Janez Švajncer ml., Slavko Gerič, Branko Petan, Dušan Ivoševič, Jože Protner, Vid Budna, Peter Fajič, Jaka Rojs, Janez Petan, Marko Dular.