Status študenta

Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu. Status študenta imajo tako študenti rednega kot izrednega študija. Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico.

Status študenta preneha: (1) ko študent diplomira; (2) če ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra; (3) če se izpiše iz univerze; (4) če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik; (5) če je bil izključen iz univerze; (6) če dokonča podiplomski študij; (7) če ne dokonča podiplomskega študija v enem letu po poteku časa, predvidenega za izvedbo študijskega programa. V primerih iz druge, četrte in sedme točke se študentu lahko iz upravičenih razlogov status študenta podaljša, vendar največ za eno leto. Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. O podaljšanju statusa odloča komisija za študijske zadeve članice univerze.

Študenti, ki jim je potekel status študenta na izrednem študiju in niso opravili predpisanih študijskih obveznosti v študijskem letu in kljub temu želijo nadaljevati z opravljanjem študijskih obveznosti, se lahko ob začetku študijskega leta vpišejo evidenčno.

Pravice  in dolžnosti študentov

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Študent se ob rednem napredovanju izobražuje in ima pravico dokončati študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu, enkrat v času študija lahko ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, lahko se izobražuje po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov, in lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Prav tako imajo študenti  pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju univerze, med pravice študentov pa sodi tudi pravica do oblikovanja in sodelovanja v skupnosti študentov.

Študenti imajo tudi pravico oziroma dolžnost, da obiskujejo predavanja, vaje, seminarje in sodelujejo v drugih oblikah izobraževalnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela, redno opravljajo izpite, kolokvije ter druge študijske obveznosti, predvidene s študijskim programom in da izdelajo diplomsko delo, prisostvujejo izpitom in drugim oblikam preverjanja znanja, uporabljajo knjižnice, informacijske sisteme, literaturo in druge študijske pripomočke, so obveščeni o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na študijski proces, sodelujejo v kulturnih, športnih in drugih obštudijskih dejavnostih,  sodelujejo pri razreševanju materialnih vprašanj študentov ter poravnavajo materialno škodo, ki so jo povzročili namenoma ali iz velike malomarnosti.

Napredovanje v višji letnik

Študenti se vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili s študijskim programom in statutom univerze določene obveznosti. Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga določi komisija.

Študent, ki mu ni bil dovoljen vpis v isti ali v višji letnik, ker nima izpolnjenih vseh študijskih obveznosti po študijskem programu, se lahko v roku osmih dni po prejetem obvestilu o zavrnitvi vpisa pritoži na komisijo za študijske zadeve članice univerze. V primeru, da študentu ni bil odobren vpis oziroma komisija za študijske zadeve članice ni odločila v roku petnajstih dni, se ima študent pravico pritožiti na univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločitev univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.

Ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik. Za ponavljanje se šteje tudi, če študent spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve študijskih obveznosti po prejšnjem programu ali prejšnji smeri.

Ponavljanje letnika odobri komisija za študijske zadeve članice univerze študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil vsaj polovico obveznosti, predvidenih s študijskim programom. Ponavljanje letnika lahko dovoli komisija tudi študentu, ki je opravil manj kot polovico študijskih obveznosti, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po Statutu Univerze v Mariboru omogočajo podaljšanje statusa študenta. Zoper odločitev komisije za študijske zadeve je dopustna pritožba na senat članice univerze. Odločba senata je dokončna.

Študenti, ki ponavljajo letnik ali se prepišejo v drug študijski program oziroma smer, se vpisujejo v enakem roku, kot je določeno za vpis v začetni letnik oziroma letnik napredovanja. Študentom, ki se iz upravičenih razlogov niso mogli vpisati v rednih rokih, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze dovoli vpis tudi po preteku teh rokov.

Pavziranje

Študent, ki prekine študij za manj kot dve leti, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu. Študentu, ki je prekinil študij za več kot dve leti, se dovoli nadaljevati študij po istem študijskem programu, če se v tem času ni spremenil. Če je študent prekinil študij za več kot dve leti in se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, se študentu dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti (diferencialni izpiti, druge obveznosti), ki jih zahteva spremenjen študijski program. Študentu rednega študija začne teči prekinitev od izgube statusa študenta, študentu izrednega študija pa od zadnjega preverjanja znanja.

O nadaljevanju študija po več kot dveletni prekinitvi odloča komisija za študijske zadeve članice univerze na prošnjo študenta. Zoper odločitev komisije za študijske zadeve je dopustna pritožba na senat članice univerze. Odločba senata je dokončna.

Izpiti

Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje znanja je podlaga za napredovanje študentov in za njihovo usmerjanje v nadaljnji študij. Znanje se preverja in ocenjuje z izpiti, kolokviji, ocenjevanjem seminarskih del, testi in drugimi oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih določajo študijski programi. Preverjanje znanja je lahko ustno ali pisno oziroma ustno in pisno ali s preverjanjem pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov oziroma nalog in njihovega zagovora ali s preverjanjem posebnega nastopa.

Kolokviji so pisni ali ustni oziroma pisni in ustni. Z njimi se preverja znanje iz predmetov celotnega semestra, lahko pa tudi določenega zaokroženega dela predmeta, če je preverjanje potrebno zaradi uspešnega obvladovanja poznejših drugih delov istega predmeta. Znanje iz posameznega predmeta na kolokviju ali drugih oblikah sprotnega preverjanja znanja preverja in ocenjuje visokošolski učitelji ali visokošolski sodelavec, ki je habilitiran za ta predmet. Pred izpitno komisijo se opravljajo izpiti pri petem in nadaljnjih opravljanjih istega izpita ali pa če to kandidat ali izpraševalec zahteva. Ocene, dosežene pri kolokvijih, seminarskih nalogah, testih in vajah, se upoštevajo pri izpitu iz tega predmeta.

Po končanih predavanjih in uspešno opravljenih vajah ter drugih s študijskim programom predpisanih obveznostih opravljajo študenti izpite. Izpite opravljajo študenti za posamezni predmet, ki ga določa študijski program. S študijskim programom je lahko predvideno, da opravljajo študenti ob koncu izobraževanja diplomski izpit. Diplomski izpit je zaključni izpit, s katerim se preverja in ocenjuje znanje, ki ga mora študent obvladati, da bi uspešno zaključil študij.

Rezultati in ocene pisnih izpitov se objavijo na oglasni deski članice univerze najkasneje sedem dni po pisnem izpitu. Če je rezultat izpita pozitiven, se dosežena ocena vpiše v uradno evidenco. Študent ima pravico do vpogleda v pisni izdelek izpitne naloge v roku trideset dni, odkar je bila objavljena ocena. Po preteku tega roka se pisni izdelek izpita lahko uniči, razen če študent v zgoraj navedenem roku pisno zahteva drugače.

Študent, ki izpita ni opravil, ga lahko ponovno opravlja. Študenti lahko v enem študijskem letu petkrat opravljajo izpit iz istega predmeta. Študent lahko posamezni izpit ponavlja največ desetkrat. V primeru, da študent tudi desetič ni opravil posameznega izpita, se izpiše iz univerze. Peto in vsako nadaljnje opravljanje izpita se opravlja pred komisijo.

Študent, ki iz opravičenih razlogov ne pride na izpit ali pred izpitom odstopi, lahko opravlja izpit v prvem naslednjem rednem roku. Študent lahko odjavi izpit najkasneje tri dni pred izpitom. Študent, ki brez opravičenega razloga ne pristopi k izpitu na dan, ki je bil zanj določen, ali če izpita pravočasno ne odjavi, sme opravljati izpit šele v drugem naslednjem izpitnem roku.

Preverjanje in ocenjevanje znanja na ustnem izpitu je javno. Javnost se zagotavlja z objavo rokov preverjanja znanja, z omogočanjem prisotnosti drugih študentov na izpitu, s sprotnim obveščanjem študentov o doseženih rezultatih pri preverjanju znanja in z omogočanjem vpogleda v ocenjene pisne, grafične, tehnične in druge izdelke študentu, ki je opravljal izpit.

Izpitni roki

Izpitni roki so redni in izredni. Redni izpitni roki so najmanj šestkrat na leto, od tega najmanj dva roka v avgustovskem in septembrskem izpitnem obdobju. Izredni izpitni roki se določijo za študente izrednega študija po zaključku posameznih ciklusov predavanj. Izredni izpitni rok določi članica univerze in ga objavi. Predhodno razporeditev rednih izpitnih rokov po posameznih predmetih pripravi članica univerze. V začetku študijskega leta univerza skupaj s članicami univerze objavi vse redne izpitne roke. Izpiti iz predmetov istega letnika ne smejo biti razpisani za isti dan. Kadar študent študira na dvopredmetnem študijskem programu, ne smejo biti razpisani izpitni roki enega od dvopredmetnih študijskih programov na isti dan.

Pritožba in ugovor zoper oceno

Zoper oceno, ki jo je študent prejel na izpitu, kolokviju ali pri drugi obliki preverjanja in ocenjevanja znanja, lahko študent ugovarja. Obrazložen ugovor vloži študent v roku treh dni od dneva, ko mu je bila ocena vpisana v indeks oziroma v roku treh dni, ko mu je bila negativna ocena sporočena. Komisija se lahko prepriča o ustreznosti ocene tudi s ponovnim preverjanjem znanja. Ocena komisije je dokončna.

Prepis

V teku svojega visokošolskega študija lahko študent preneha z izobraževanjem po študijskem programu, v katerega se je prvotno vpisal, in ga nadaljuje z izobraževanjem po drugem študijskem programu. Pri prehodu v drug študijski program se lahko študentu priznajo vse obveznosti ali samo del obveznosti, ki jih je študent opravil po prvem študijskem programu, kot opravljene obveznosti iz drugega študijskega programa. Prehod iz enega študijskega programa v drugega je praviloma možen v začetku študijskega leta, lahko pa se študentu omogoči tudi med študijskim letom, če vpis na članico univerze ni omejen. Ob prehodu predloži študent izpisnico iz prejšnjega študijskega programa in potrdilo o do tedaj opravljenih študijskih obveznostih. O prehodih iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča na prošnjo študenta komisija za študijske zadeve članice univerze, pri kateri namerava študent nadaljevati študij. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega in pri vzporednem študiju se študentu priznajo izpiti in druge študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja, ki se zahtevajo po študijskih programih.

Vzporedni študij

Uspešnim študentom, ki imajo po opravljenem prvem letniku študija povprečno izpitno oceno najmanj osem, lahko komisija za študijske zadeve senata članice univerze omogoči, da se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, ki jih izvajajo ena ali več članic univerze. Pri tem istočasno odloči tudi o olajšavah pri takem študiju (oprostitve od predavanj, vaj in drugo). Komisija lahko izjemoma dovoli tudi hkratni vpis v začetna letnika študija kandidatom, ki so izredno uspešno zaključili predhodno izobraževanje, ki je pogoj za vpis.

Varstvo pravic študentov

Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, se lahko v roku petnajstih dni od dneva, ko mu je bila vročena odločba, oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev, pisno pritoži. Praviloma odloča o pritožbi univerzitetna komisija za pritožbe študentov, razen če ni s statutom univerze drugače določeno. Zoper dokončno odločitev pristojnega organa o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah v zvezi s študijem se lahko sproži tudi upravni spor.

Disciplinska odgovornost študentov

Študenti so odgovorni za kršitev dolžnosti in za neizpolnjevanje obveznosti, določenih z Zakonom o visokem šolstvu, statutom univerze ali drugimi splošnimi akti univerze. Študent je odgovoren, če je dejanje storil z naklepom ali iz velike malomarnosti.

Statut univerze ločuje hujše in lažje kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študenta. Med hujšimi kršitvami so dejanja, ki imajo znake kaznivih dejanj in se preganjajo po uradni dolžnosti ter niso združljiva s statusom študenta, hujše kršitve javnega reda in miru v prostorih univerze, dajanje lažnih podatkov z namenom, da bi se neupravičeno okoristil ali okoristil koga drugega, hujša kršitev reda in discipline na predavanjih, seminarjih, vajah ali v knjižnici; goljufanje pri preverjanju znanja ali pri izdelavi del, poškodovanje premoženja univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole, povzročeno naklepoma ali iz velike malomarnosti, ponarejanje uradnih listin, vsako dejanje ali opustitev, ki bi lahko povzročila nevarnost za življenje ali zdravje študentov, učiteljev ali drugih delavcev, večkratna ponovitev lažjih kršitev dolžnosti in prihajanje v prostore univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole pod vplivom alkohola ali drugih narkotičnih sredstev oziroma če lahko pod tem vplivom povzroči materialno škodo ali s tem škodi ugledu univerze ali članice univerze.

Lažje kršitve so neprimerno vedenje, ki kvari ugled univerze ali njene članice, poskus goljufanja pri preverjanju znanja ali pri izdelavi del, neprimeren odnos do drugih študentov, učiteljev in mentorjev, oviranje drugih študentov pri izobraževalnem procesu ali pri drugem delu na univerzi, fakulteti oziroma visoki strokovni šoli, nesmotrna poraba materiala, ki služi izobraževalnemu ali znanstveno-raziskovalnemu procesu.

Za kršitev dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov se lahko izrečejo opomin, ukor, izključitev iz univerze za dobo do dveh let, dokončna izključitev z univerze in drugi ukrepi.