Marsikateri študent se v času študija odloči poprijeti tudi za takšno ali drugačno študentsko delo, da bi le to potekalo brez večjih zapletov, smo za vas pripravili nekaj osnovnih in zelo koristnih informacij v zvezi z študentskim delom.

VČLANITEV V ŠTUDENTSKI SERVIS

Študensko delo poteka preko napotnice,  katero lahko pridobimo pri študentskem servisu potem ko smo se vanj tudi vpisali. Za vpis v študentski servis potrebujete:

 - osebni dokument,

 - številko osebnega računa,

 - davčno številko,

 - dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico).

 Članstvo ti omogoča tudi številne ugodnosti in popuste po celi Sloveniji, na področju izobraževanja, prostega časa in športa, turizma.

NAPOTNICA

Pomembno si je zapomniti, da je potrebno napotnico za delo dvigniti že pred pričetkom dela in jo mora študent tudi takrat posredovati delodajalcu, saj je delo brez napotnice študentskega servisa kaznivo tako za delodajalca kot tudi za tebe.

Napotnica predstavlja napotilo na delo, je pravna podlaga za delo dijaka ali študenta v podjetju. Na drugi in tretji del napotnice delodajalec vpiše število opravljenih ur (ali drugih obračunskih enot), višino honorarja na obračunsko enoto in celoten znesek honorarja. Podjetje mora najkasneje v roku 8 dni po opravljenem delu vrniti napotnico na študentski servis. Na četrti del napotnice vpiše delodajalec začetek in konec opravljanja dela. Zapis potrdi z žigom in podpisom ter ga izroči dijaku ali študentu. Ta izvod napotnice je namenjen študentu za njegovo evidenco, služi pa mu tudi za dokazilo o opravljenem delu v primeru neplačila s strani delodajalca.

Ločimo:

• NAVADNO NAPOTNICO ki je namenjena za obračun dijaškega oziroma študentskega dela, ki se opravlja krajši čas oziroma za enkratno izplačilo

• STALNO NAPOTNICO, ki je namenjena za obračun dela dijakov/študentov, ki opravljajo delo v različnih časovnih obdobjih ali dalj časa v  istem podjetju. Prednost stalne napotnice je, da velja do konca statusa dijaka/študenta (lahko se izda tudi za krajše obdobje), zaslužki se izpolnijo na obračunski obrazec.

Zaslužki se lahko obračunajo večkrat mesečno za enega ali več dijakov/študentov hkrati ali enkrat mesečno za vse dijake/študente hkrati.

ZAVAROVANJE ŠTUDENTA

Med delom s posredovanjem študentskega servisa so študentje in dijaki zdravstveno zavarovani na podlagi 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS št. 9/92 in 13/93). Za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so zavarovani na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 12/92), ki velja za učence (dijake) srednjih šol oz. študente višjih in visokih šol, ki opravljajo dela preko študentskega servisa. Iz tega zavarovanja ne morejo uveljavljati pravice za pridobitev dnevne odškodnine. To si lahko uredijo le na podlagi nezgodnega zavarovanja, ki ga sklenejo na svoji šoli oz. fakulteti ali osebno pri katerikoli zavarovalnici.

DOHODNINA

Študentom, dijakom in udeležencem izobraževanja odraslih, ki izpolnjujejo pogoje za priznavanje posebne osebne olajšave za dijake in študente in jih starši ne bodo uveljavljali v svoji dohodninski napovedi kot vzdrževanje družinske člane lahko v letu 2009 zaslužijo preko študentskih servisov 8.557,30 EUR in ne bodo plačali dohodnine.

V primeru, da jih starši uveljavljajo v svoji dohodninski napovedi lahko člani zaslužijo 3.051,35 EUR.

AKONTACIJA

Po zakonu se akontacija ne odvaja za izplačila do vključno 400 EUR, če študent ali dijak izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo. Če jih ne izpolnjuje, ali če je izplačilo višje, je akontacija 25 %. Dejansko je akontacija 22,5 %, ker se odšteje avtomatično olajšavo normirani stroški v višini 10 % od zaslužka. 

Če je bilo delo opravljeno v času, ko je študent ali dijak izpolnjeval pogoje za priznanje posebne osebne olajšave, nakazilo pa opravljeno izven statusa, se akontacija ne odvede, če je izplačilo do vključno 400 €.

Izjema za rezidente: akontacije se ne odvede, če je nakazilo manjše ali enako 88,88 EUR, ker se akontacija ne obračuna in ne odtegne v primeru, če je manjša od 20 EUR.

Nerezidentom se akontacija odvaja ob vsakem izplačilu. Tisti, ki so iz držav, s katerimi ima Slovenija podpisan sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, lahko vložijo na DURS zahtevo za povračilo akontacije.

VARSTVO ŠTUDENTOV

Kaj storiti v primeru neizplačila, kako se pred njim zavarovati?

Študent se proti neplačilu najbolje zavaruje tako, da od delodajalca zahteva 4. izvod napotnice. Lahko se zavaruje tudi tako, da se informira – da pri študentskem servisu preveri ti. boniteto podjetja, študentski servisi imajo namreč evidenco podjetij, ki so razvrščena glede na to kako vestno izpolnjujejo svoje obveznosti.

V primeru da delodajalec vrne napotnico, pa ne poravna plačilnega naloga, sledi izstavitev računa, po 8 dneh 1. opomin, po 30 dneh 2. opomin in končno odvetniški opomin. Če še vedno ni plačila se sproži sodni postopek in, v primeru uspešnosti, izterjava. Pogosto se zgodi, da gre podjetje v stečaj, takrat se vloži vloga za povračilo iz stečajnih mas.

Poleg zavarovanja v smislu zahteve izpolnjenega 4. izvoda napotnice študentskega servisa, se študent lahko zavaruje tudi s ti. pisnim dogovorom o delu. V tem dogovoru se uredijo: vrsta dela, obdobje dela, urna postavka, način plačila, odmori, medsebojne pravice in obveznosti obveznosti obeh strank (študenta in delodajalca) ter druge specifike razmerja. Takšen pisni dogovor je v primeru neplačila neprecenljiv dokaz o dogovorjenem delu.

V primeru, da delodajalec po opravljenem delu, študentskemu servisu ne vrne izpolnjene napotnice, študent (če nima pri sebi 4. izvoda napotnice ali pisnega dogovora o študentskem delu) nima oprijemljivih dokazov, da je delo pri tem delodajalcu sploh opravil. V takem primeru je potrebno o zadevi seznaniti študentski servis, pri katerem je posameznik našel oglas za delo oziroma pri katerem je naročil/dvignil napotnico (če je delo našel sam). Študentski servis ima v takih primerih le malo pristojnosti, na voljo ima le blage pogajalske prijeme (kot npr. pokliče delodajalca in pridobi še drugo stran zgodbe, svetuje študentu, pozove delodajalca k plačilu => v vseh teh primerih gre za neformalne pristope).

Pod določenimi pogoji (od enega do drugega študentskega servisa se razlikujejo) je študentu omogočeno poplačilo dolgovanega zneska s strani delodajalca iz ti. rizičnega sklada študentskega servisa => za informacije o teh pogojih je potrebno poklicati posamezni študentski servis.

Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje določa, da je agencija (študentski servis) dolžna oblikovati rizični sklad v višini 0,8% od prihodka od koncesijske dejavnosti za primer plačilne nesposobnosti uporabnikov za opravljena dela dijakov in študentov in določiti način koriščenja sredstev sklada.

Študent lahko svojo pravico poišče tudi na sodišču – v takem primeru je priporočljivo/celo nujno poiskati pomoč odvetnika.

ŠTUDENTSKO DELO V PRIMERU IZGUBE STATUSA - "PAVZERJEV"

S 1.1.2007 je bila  ukinjena možnost dela pavzerjev preko napotnice pooblaščene organizacije. Ta dela lahko opravljajo le:

- dijaki, ki so že dopolnili 15 let,

- študenti

- udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in strokovnega izobraževanja.

PRENEHANJE PRAVICE DO ŠTUDENTSKEGA DELA

Študentu preneha pravica delati na podlagi študentske napotnice zlasti:

 - ko diplomira,

 - če je vpisan v evidenco brezposelnih oseb ZRSZ,

 - če se redno zaposli.