Vse o študiju

Visokošolsko izobraževanje je izobraževanje, ki poteka na univerzah in na drugih visokošolskih zavodih v Sloveniji. Izobraževanje na visokošolskem programu lahko poteka kot redni ali izredni študij. Področje visokega šolstva v Sloveniji ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis), ki ureja tudi pravice, ki jih kot študent pridobite in ne samo delovanja univerz in drugih visokošolskih zavodov.

V Sloveniji imamo štiri univerze: Univerzo v Mariboru, Univerzo v Ljubljani, Univerzo na Primorskem in Univerzo v Novi Gorici. Naša univerza, Univerza v Mariboru, je ena izmed štirih Univerz v Sloveniji. Univerza v Mariboru združuje 17 fakultet, Univerzitetni knjižnico in Študentske domove. Je druga največja in druga najstarejša Univerza v Sloveniji. V Mariboru pa boš lahko srečal več kot 13.000 študentov.

Univerza je javna ustanova, ki pod svojim okriljem združuje različne fakultete. Fakulteta je samostojen visokošolski zavod, na katerem boš opravljal študijske obveznosti. Nekatere izmed fakultet pod okriljem Univerze v Mariboru so: Ekonomsko poslovna fakulteta, Filozofska fakulteta, Pravna fakulteta itd.) Vse o študiju si lahko prebereš na spodnjih zavihkih.

Prijava za vpis na javne in zasebne visokošolske zavode (fakultete, visoke strokovne šole, akademije) poteka preko eVŠ spletnega portala.

Na spletnem portalu Ministrstva za izobraževanje, zna­nost in šport (portal.evs.gov.si/razpisi-za-vpis)  je vsako leto  konec januarja objavljen Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za naslednjo študijsko leto. V njem si pogledate, za katere študijske programe izpolnjujete pogoje za vpis glede na srednješolsko izobraževanje ter koliko je razpisanih vpisnih mest. Preverite postopke in roke za oddajo prijave za vpis ter kdaj bodo potekali pre­izkusi posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti, če jih program zahteva itd.

V februarju in predvidoma še v marcu poteka prvi prijavni rok, kar pomeni, da morate do določenega datuma oddati prijavo za vpis.

V kateri študijski program ste sprejeti izveste po objavi maturitetnih rezultatov splošne mature. Po pošti boste dobili sklep o izbirnem postopku. O datumu vpisa vas bo obvestila fakulteta kamor boste sprejeti.

Vpis na fakulteto v prvem roku poteka konec julija oziroma avgusta na fakulteti na katero ste sprejeti. Postopek vpisa organizira fakulteta in vas o tem pisno obvesti. Če se vpisa ne udeležite se šteje, da odstopate od vpisa in se vaše vpisno mesto razpiše na drugem prijavnem roku.

S vpisom na fakulteto pridobimo status študenta, ki se izkazuje s študentsko izkaznico, ki je javna listina.

Prijava poteka samo ob prvem vpisu na program, torej na dodiplomski študijski ali podiplomski študijski program. Prijava poteka preko portala eVŠ. Konec vsakega leta pa se vpisujemo v višji letnik – vpis v višji letnik poteka preko AIPS-a.

Šolnina je denarni prispevek, ki ga je potrebno plačati za izobraževanje. V Sloveniji šolnine ni potrebno plačati, če se vpišeš na redni študijski program. V primeru vpisa na izredni študijski program pa je potrebno plačati šolnino, ki se razlikuje od fakultete do fakultete zato vam priporočamo, da se o višini šolnine pozanimate na spletni strani fakultete.

Po drugi strani, pa vsi študentje vsako leto plačamo vpisnino. Vpisnina je denarni prispevek, ki pokrije administrativne stroške, ki nastanejo fakulteti ob vpisu študenta. Na nekaterih fakultetah vpisnina zajema tudi izvedbo terenskih vaj ali pa kak drug strošek. Prav zaradi tega se vpisnina razlikuje od fakultete do fakultete. Priporočamo vam, da podatke o višini vpisnine poiščete na spletni strani fakultete na katero se želite vpisati ali pa ste že vpisani.

Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra ( 37. člen ZVISa).

Senat Univerze v Mariboru vsako leto, predvidoma junija, izda študijski koledar za študijsko leto, ki opredeljuje trajanje semestrov, trajanje izpitnega obdobja, pedagoškega procesa proste dneve ipd.

V študijskem koledarju so navedeni vsi pomembni datumi in obdobja študijskega leta.

Študent je vsak, ki se vpiše na visokošolski zavod (bodisi na katero izmed štirih univerz ali pa na kateri drug visokošolski zavod) na podlagi javnega razpisa za vpis in se izobražuje na dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu. Status študenta izkažemo s študentsko izkaznico ali potrdilom o vpisu.

Študent je vsak, ki se izobražuje na I., II. ali III. stopnji bolonjskega študija, ne glede na to ali je vpisan v redni ali izredni študijski program.

S statusom študenta, ne pridobimo samo pravic temveč tudi dolžnosti. Zakon o visokem šolstvu opredeljuje pravice študentov. To so:

  • Pravica do izobraževanja in dokončanja študija po pogojih, ki so veljali ob vpisu,
  • Vsak študent lahko enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer študija ali uveljavi absolventski staž,
  • Pravica do vzporednega izobraževanja po interdisciplinarnih ali individualnih študijskih programih,
  • Pravica do končanja študija v krajšem času, kot je to predvideno s študijskim programom.

Enako kot imamo pravice imamo tudi dolžnosti, ki pa jih ne opredeljuje Zakon o Visokem šolstvu temveč Statut univerze v Mariboru. Več o pravicah in dolžnostih lahko preberete v 215. členu Statuta Univerze v Mariboru, ki je dosegljiv na tej povezavi.

Študijski proces poteka v dveh semestrih – zimski semester, ki traja od začetka oktobra do predvidoma konec januarja in letni semester, ki traja od konca februarja do sredine junija.

Preverjanje znanja praviloma poteka v času izpitnega obdobja. Poznano tri izpitna obdobja:

  • Zimsko izpitno obdobje, ki traja od konec januarja do konca februarja.
  • Poletno izpitno obdobje, ki traja od sredine junija do sredine julija.
  • Jesensko izpitno obdobje, ki traja od sredine avgusta do sredine septembra.

Pedagoški proces poteka samo v času zimskega in letnega semestra, v času izpitnih obdobjih pa pedagoški proces (predavanja in vaje) ne poteka.

1 letnik je sestavljen iz dveh semestrov in obsega 60 ECTS kreditnih točk (30 ECTS točk v vsakem semestru)

Kaj so ECTS TOČKE?

Študijske obveznosti (Predmeti) v študijskih programih se po bolonjskem procesu vrednotijo s kreditnimi točkami (ECTS), kar pomeni da mora biti vsaka obremenitev študenta po uradnem programu točkovana (točkuje se delo, ki ga študent vloži v opravljanje obveznosti, vključno s predavanji, seminarji, vajami, samostojnim učenjem, pripravo diplomskega dela …).

ECTS točke (European Credit Transfer and Accumulation System) merijo časovno obremenjenost povprečnega študenta, zagotavljajo pa tudi, da med študijem niste preveč ali premalo obremenjeni.

1 leto rednega študija ustreza 60 kreditnim točkam. Tako 1 kreditna točka nosi vrednost 25–30 ur študija. V praksi to pomeni, da prva stopnja, ki večinoma traja tri leta, obsega 180 kreditnih točk.

Kreditne točke dobite, ko uspešno opravite vse študijske obveznosti pri posameznem predmetu.

Znanje študentov se preverja in ocenjuje z zaključnim preverjanjem na izpitih in s sprotnim preverjanjem znanja ves čas trajanja študijskega procesa. Način preverjanja znanja je določen z učnim načrtom, ki je objavljen na spletni strani posamezne fakultete za vsak predmet.

Oblike preverjanja znanja so:

  • izpiti,
  • skupinski izpiti iz več učnih enot,
  • kolokviji,
  • ocenjevanje seminarskih nalog in del,
  • testi in
  • druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, določene z učnimi načrti posameznih učnih enot.

Preverjanje znanja je lahko ustno ali pisno oz. ustno in pisno. Poteka lahko tudi s preverjanjem pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov oz. nalog in njihovega zagovora.


SPROTNO PREVERJANJE ZNANJA – PREDROKI, KOLOKVIJI, SEMINARSKE NALOGE

Sprotno preverjanje znanja lahko poteka v obliki kolokvijev, testov, predrokov, seminarskih nalog ali drugih oblik, ki so določene v učnem načrtu.

Sprotno preverjanje znanja se izvaja v času pedagoškega procesa in NE v času izpitnih obdobij.

Pogoji za pristop k sprotnemu preverjanju znanja so določeni v učnih načrtih (npr. obvezna prisotnost za pristop h kolokviju).

IZPITI

Izpit je redna oblika zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja, ki ga opravlja študent po zaključku študijskega procesa – torej v času izpitnega obdobja.

Prijava na izpit je elektronska in poteka preko AIPSa. Vsaka fakulteta sama določi koliko dni pred izpitom se mora študent prijaviti oziroma koliko dni pred izpitom se lahko odjavi od izpita.

Če izpita ne opravite, ga lahko opravljate ponovno. Študent lahko posamezen izpit opravlja skupno največ šestkrat. Prvi trije pristopi k izpitu so ne plačljivi. Četrti, peti in šesti pristop pa je plačljiv, saj gre za komisijski izpit.

Komisijski izpit je izpit, ki ga opravljamo pred izpitno komisijo. To pomeni, da izpita ne pregleda samo nosilec učne enote, pač pa tudi dva člana komisije.

V primeru, da tudi v zadnjem možnem opravljanju ne opravite posameznega izpita, sledi izpit iz študijskega programa, po katerem ste doslej študirali.

Izpiti potekajo samo v času izpitnih obdobjih. Pri predmetih, ki ne predvidevajo sprotnega opravljanja, so redni izpitni roki določeni najmanj štirikrat letno ( dva roka v tistem izpitnem obdobju pred katerim se je izvajal pedagoški proces). Pri učnih enotah, kjer je sprotno preverjanje predvideno, so določeni najmanj trije izpitni roki letno, vsaj eden v vsakem izpitnem obdobju.

Izpiti iz obveznih učnih enot določenega letnika znotraj posameznega študijskega programa ne smejo biti razpisani na isti dan.

Študent ima pred zaključkom študija pravico do popravljanja izpita iz vseh učnih enot, ki jih je že opravil, če želi zvišati oceno pri posamezni učni enoti. Posamezni izpit se lahko popravlja enkrat. Če študent pri popravljanju doseže nižjo oceno, velja prvotna, to je višja ocena.

OBJAVA REZULTATOV  IZPITOV

Rezultati in ocene pisnih izpitov se objavijo na AIPSu, in sicer najkasneje 8 dni po pisnem izpitu, upoštevajoč zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov. V primeru da je pisni izpit opravljalo več kot 100 študentov, se za vsakih nadaljnjih 50 študentov rok za objavo rezultatov in ocen pisnih izdelkov lahko podaljša za 1 delovni dan.

PRITOŽBA IN UGOVOR ZOPER OCENO

Zoper oceno, ki jo je študent prejel na izpitu, kolokviju ali pri drugi obliki preverjanja in ocenjevanja znanja, lahko študent ugovarja. Obrazložen ugovor vloži študent v roku osmih dni od dneva, ko mu je bila ocena vpisana v bazo AIPS oziroma v roku osmih dni, ko mu je bila negativna ocena sporočena. Komisija se lahko prepriča o ustreznosti ocene tudi s ponovnim preverjanjem znanja. Ocena komisije je dokončna.

OCENJEVALNA LESTVICA

Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami.

Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativna ocena je nezadostno (od 5 do 1).

Spodaj navajamo priporočeno enotno ocenjevalno lestvico za Univerzo v Mariboru. Opozarjamo pa, da si jo lahko posamezne članice prilagodijo.

Priporočene meje za ocene so:

91 – 100 % = odlično (10);
81 – 90 % = prav dobro (9);
71 – 80 % = prav dobro (8);
61 – 70% = dobro (7);
51 – 60% = zadostno (6);
41 – 50 % = nezadostno (5);
31 – 40 % = nezadostno (4);
21 – 30 % = nezadostno (3);
11 – 20 % = nezadostno (2);
0 – 10 % = nezadostno (1).

Najpomembnejša služba, s katero se boste nenehno srečevali in vas bo spremljala od vpisa pa vse do diplome, je prav gotovo služba za študentske in študijske zadeve oziroma referat. Osnovna naloga referata je, da nudi pomoč študentom tekom študija. Daje informacije o študiju, ureja študijske programe, pripravlja vpise in urnike, organizira izredni študij in vodi postopke diplomiranja ter pripravlja svečane podelitve diplom.

V referatu lahko tudi:

  • zaprosiš za potrdila o vpisu,
  • zaprosiš za izpis ocen,
  • pridobiš informacije o študiju na posamezni fakulteti,
  • pridobiš informacije o poteku administrativnih postopkov (na primer: vložitev različnih vlog),
  • vložiš vlogo za vpis v višji letnik, vlogo za ponavljanje letnika ali vpis v absolventski staž.

Na referat se lahko obrnete preko elektronske pošte, telefona ali v  času uradnih ur. Kontakte in čas uradnih ur referata na posamezni fakulteti lahko najdete na spletni strani fakultete.

Za vpis v višji letnik morate izpolniti določene pogoje, ki so določeni s študijskim programom na katerega ste vpisani. V primeru, da pogojev ne izpolnjujete obstajajo drugi pogoji, ki omogočajo ponavljanje letnika.

Pri večini fakultet je pogoj za napredovanje zadostno številko ECTS točk, kar posledično pomeni zadostno število opravljenih izpitov. Nekatere fakultete ob tem za pogoj določijo še, da mora biti opravljen točno določen predmet. Več informacij o tem boste našli na spletni strani fakultete.

VPIS V VIŠJI LETNIK

V višji letnik se lahko vpišete, če ste izpolnili s študijskim programom in statutom univerze določene obveznosti. Vpis poteka preko AIPSa in se odpre konec avgusta oziroma v začetku septembra.

Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, če:

  • ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti,
  • če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in
  • če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga določi komisija.

V kolikor študent ne izpolni pogojev mora vložiti vlogo na komisijo za študijske zadeve članice. Če le ta ne ugodi vlogi se ima študent v 8 dneh od prejetja sklepa pravico pritožiti na Komisijo za pritožbe študentov.”

PONAVLJANJE LETNIKA

Če niste opravili vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavljate letnik.

Za ponavljanje se šteje tudi, če študent spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve študijskih obveznosti po prejšnjem programu ali prejšnji smeri.

Ponavljanje letnika odobri komisija za študijske zadeve članice univerze študentu, ki je

  • redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela,
  • opravil vsaj polovico obveznosti, predvidenih s študijskim programom.

V primeru, da ste opravili vsaj polovico obveznosti (30 ECTS) je ponavljanje mogoče brez dodatnih opravičljivih razlogov.

Ponavljanje letnika lahko komisija dovoli tudi študentu ki je

  • opravil manj kot polovico študijski obveznosti,
  • a vsaj zbral vsaj 15 ECTS in
  • priloži dokazila za upravičene razloge, ki so opredeljeni v Navodilih za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov.

Zoper odločitve komisije za študijske zadeve je dopustna pritožba na Komisijo za pritožbe študentov v roku 8 dneh po prejetju sklepa.

ABSOLVENTSKI STAŽ

V kolikor v zadnjem letniku študijskega programa (3. letniku dodiplomskega študija ali 2. letniku podiplomskega študija) niste opravili vseh študijskih obveznosti in tekom študija nista ponavljali ali se prepisali, lahko izkoristite dodatno leto, ki jo imenujemo absolventsko leto.

Absolvent je status študenta, ki je na svoji matični fakulteti končal študij, vendar še ni opravil vseh izpitov ali pa izdelal diplomske naloge. Absolventski staž lahko traja predvidoma 12 mesecev, ki so namenjeni temu, da študent opravi vse manjkajoče obveznosti.

Navedeno pa velja za posamezno stopnjo izobraževanja. To pomeni, da lahko na prvi stopnji izkoristiš pravico do ponavljanja ali prepisa in zato ne moreš koristiti absolventskega staža. Na drugi stopnji pa lahko po končanem 2. letniku ponovno izkoristiš pravico do absolventa.

Tudi v absolventski staž se je potrebno vpisati. Vpis poteka enako kot vsa preostala leta preko AIPS-a

 

PAVZIRANJE

Študent, ki prekine študij za manj kot dve leti, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu. Študentu, ki je prekinil študij za več kot dve leti, se dovoli nadaljevati študij po istem študijskem programu, če se v tem času ni spremenil. Če je študent prekinil študij za več kot dve leti in se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, se študentu dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti (diferencialni izpiti, druge obveznosti), ki jih zahteva spremenjen študijski program. Študentu rednega študija začne teči prekinitev od izgube statusa študenta, študentu izrednega študija pa od zadnjega preverjanja znanja.

O nadaljevanju študija po prekinitvi v primeru spremembe študijskega programa in določitvi dodatnih obveznosti, odloča Komisija za študijske zadeve članice univerze na prošnjo študenta. Zoper odločitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov, katere odločitev je dokončna.

Na Univerzi v Mariboru študentom in diplomantom omogočamo enotno digitalno identiteto. Uporabniško ime se avtomatsko kreira iz imen in priimkov. Tako ima vsak uporabnik svoje uporabniško ime oblike ime.priimek@student.um.si, ki skupaj z geslom omogoča prijavo v različne storitve in orodja.​

Uporabniško ime digitalne identitete je hkrati uradni univerzitetni e-poštni naslov študenta, na katerega Univerza v Mariboru pošilja vsa uradna sporočila, med drugim tudi obvestila fakultet in sporočila iz sistemov AIPS, Moodle.​

Do e-pošte lahko dostopate na več načinov:

​​​​V spletnem brskalniku obiščite https://mail.student.um.si in se prijavite z digitalno identiteto​. V primeru, da ste že prijavljeni v katero izmed storitev Office 365 (npr. Shrambo), lahko s klikom na “vaše programe” (zgoraj levo) le izberete storitev Pošta.

MOODLE

Učno e-okolje UM Moodle je na voljo vsem študentom Univerze v Mariboru. Po prijavi vanj se odpre stran s povezavami na vaše predmete, znotraj katerih visokošolski učitelji in sodelavci objavljajo učna gradiva, obvestila, naloge, kvize …

BREZPLAČNA NAMESTITEV LICENČNE PROGRAMSKE OPREME MICROSOFT

Študenti imate dostop do licenc za programsko zbirko Microsoft Office 365 ProPlus. Gr​e za programsko opremo, ki vključuje Word, PowerPoint, Excel, Outlook, OneNote, Publisher, Access in Lync.

Študenti lahko uporabljate spletno različico Office ProPlus ali si namestite namizno različico.

Več informacij najdete na: https://it.um.si/studenti/Strani/default.aspx

Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, se lahko v roku osmih dni od dneva, ko mu je bila vročena odločba, oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev, pisno pritoži. Praviloma odloča o pritožbi univerzitetna komisija za pritožbe študentov, razen če ni s statutom univerze drugače določeno. Zoper dokončno odločitev pristojnega organa o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah v zvezi s študijem se lahko sproži tudi upravni spor.

V primeru vprašanj se lahko obrnete na Študentski svet vaše fakultete ali pa na Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje ŠOUM.

Absolvent – študent, ki je uspešno  končal zadnji letnik študija  ter ga običajno čaka še  nekaj izpitov in diplomsko delo. Status absolventa je v študentovski hierarhiji najvišji in od vseh zaželen status,  ki traja eno leto.

Akademik – član najvišje znanstvene  in umetniške  ustanove,  pri nas  Slovenske  akademije znanosti   in  umetnosti   (SAZU).  Akademik je bila včasih tudi  oznaka  za  študenta   oziroma  človeka z visokošolsko izobrazbo.  Pridevnik akademski se nanaša  na prej  omenjeno ustanovo oziroma nekatere tako poimenovane  visoke šole.

Akademski zbor – Organ, ki ga sestavljajo vsi visokošolski  učitelji, visokošolski sodelavci  in raziskovalci oziroma  znanstveni  delavci.  Pri njegovem delu sodelujejo tudi predstavniki študentov,  ki tvorijo petino vseh članov akademskega  zbora.  Člani  akademskega  zbora izvolijo člane senata, senatu  predlagajo kandidate   za  dekana, obravnavajo  poročilo  o delu visokošolskega zavoda  ter dajejo druge predloge in pobude senatu.

Asistent – visokošolski sodelavec, ki bo nekoč profesor, zaenkrat pa je njegov pomočnik. Običajno izvaja vaje.

Bruc – študent od vpisa v prvi letnik študija  do brucevanja,  po nekaterih opredelitvah pa vse do  vpisa  v drugi  letnik.  Taka  študentka  je brucka.

COBISS – Akronim za Cooperative Online Bibliographic System & Services oziroma Kooperativni online bibliografski sistem in servisi. COBISS je virtualna knjižnica Slovenije, ki v povezavi s sistemom OPAC omogoča spletni dostop do katalogov prek dvesto knjižnic v Sloveniji in drugih bibliografskih baz, tudi tujih.

Dekan – predstavlja   visokošolski  zavod  ter  je  strokovni vodja za izobraževalno in znanstveno- raziskovalno delo. Vodenje določenih pomembnejših  strokovnih področij pogosto dodeli prodekanom.

Diferencialni izpit – izpit, ki ga študent  opravlja pri prehodu  iz enega  v drugi študij.  Namen diferencialnih  izpitov je  vsebinsko  dopolniti študentovo   predznanje   iz  njegovega   prejšnjega študijskega  programa.

Diploma – Javna listina, uradni dokument,  ki potrjuje, da je študent  zaključil študij določene smeri, ter označuje njegovo izobrazbo in podeljeni strokovni oziroma znanstveni naslov.

Disertacija – Znanstveno  besedilo,  s katerim podiplomski študent  zaključi doktorski študij in s  katerega  obrambo  se  pred  komisijo poteguje za naziv doktor znanosti.

Dodiplomski Študij – študij  po  študijskem   programu, ki omogoča pridobitev visoke strokovne ali univerzitetne izobrazbe. Visoke strokovne šole lahko izvajajo le prvega, ostali visokošolski zavodi pa oba.

Habilitacija – postopek  pridobivanja  akademskega naziva.

Inštitut – organizacijska enota visokošolskega zavoda, ki združuje visokošolske učitelje in sodelavce ter raziskovalce po znanstvenih področjih, da ti lahko izvajajo znanstveno-raziskovalno delo, projekte, svetovalno delo ipd.

Izroček – krajše pisno gradivo, ki ga na predavanjih in vajah študentom izroči učitelj.

Komisijski Izpit – četrti in vsak naslednji pristop na izpit imenujemo komisijski izpit. Vsak komisijski izpit študent plača. Izpit pregleda komisija, ki je sestavljena iz treh članov. Študent lahko tudi pred četrtim rokom zahteva komisijski izpit in tako njegov izpit pregleda komisija.         .

Pavziranje – če študent ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v naslednji letnik ali za ponovni vpis v isti letnik, lahko pavzira in si tako odpočije od študijskih naporov. V tem času nima statusa študenta, lahko pa opravlja manjkajoče izpite in obveznosti.

 Pogojni vpis – nekdanji vpis v višji letnik, ko študent ni izpolnil vseh obveznosti za napredovanje v naslednji letnik, imel pa je dovolj tehtno opravičilo za to. Dovoljen mu je bil vpis v višji letnik, vendar s pogojem, da je do določenega roka opravil zaostale  obveznosti.  Redni vpis v višji letnik ob neizpolnjenih nekaterih obveznostih  je možen  le izjemoma.  V  takih primerih  študent  napiše  prošnjo  z utemeljitvijo, jo naslovi na komisijo za študijske  zadeve, ta pa jo lahko odobri ali ne.

Pogovorna ura – pogovorna ali  govorilna ura  je tako čas, ko je učitelj v kabinetu  na  razpolago študentom, kot sodelovanje  med  učiteljem in študenti  v tem času.

Ponovni vpis – ponavljanje letnika, ko študent ne izpolnjuje pogojev za vpis v naslednji letnik. S tem obdrži status študenta. Študent se lahko ponovno vpiše le enkrat, vendar le če pred tem ni bil vpisan na drugem visokošolskem zavodu oziroma v drugem študijskem programu.

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja – pravilnik, ki ureja preverjanje in ocenjevanje znanja študentov, vpisanih na rednem in izrednem dodiplomskem študiju, ter  študentov, ki nimajo več statusa študenta. Pravila o prijavi in poteku opravljanja izpitov se smiselno uporabljajo tudi na                      podiplomskem študiju.

Predrok – izpitni rok, ki ga učitelj razpiše še pred rednim izpitnim obdobjem.

Prodekan – namestnik in pomočnik dekana za določena  področja.  Na  visokošolskih  zavodih  sta  običajna  prodekan  za izobraževanje in prodekan za znanstveno-raziskovalno delo. Prodekan za študentska vprašanja – je študent fakultete, ki opravlja funkcijo predsednika študentskega sveta. Njegova naloga je predstavljanje in zastopanje interesov ter pravic študentov fakultete, skrb za »dobre odnose« med študenti in zaposlenimi na fakulteti, sklicevanje in vodenje sej študentskega sveta ter sprotno reševanje nastalih težav povezanih s študenti in študijem.

Rektor – strokovni vodja in poslovodni organ univerze, ki  vodi, predstavlja in zastopa univerzo.

Semester – obdobje v študijskem  letu,  ki je namenjeno  predavanjem   in  vajam.  Semestra sta  dva:  prvi  oziroma  zimski  traja  od  začetka pouka do zimskih (semestralnih)  počitnic, drugi oziroma poletni pa od konca zimskih počitnic do začetka poletnega  izpitnega obdobja.

Senat – najvišji strokovni organ univerze oziroma njene  članice, ki ga sestavljajo  visokošolski učitelji, predvsem  tisti z najvišjimi akademskimi nazivi, vselej pa tudi rektor univerze oziroma dekan članice univerze. Člani so tudi predstavniki študentov.

Statut univerze  – dokument,  ki opredeljuje  status in ime, dejavnosti univerze in njenih članic, organe univerze in njenih članic, izobraževalno, znanstveno-raziskovalno,  umetniško in svetovalno delo univerze, status  visokošolskih učiteljev, znanstvenih  delavcev in visokošolskih sodelavcev,  status,  pravice in dolžnosti študentov,  financiranje in premoženje idr. Statut univerze velja za vse njene članice, posebnosti  v organiziranosti  pa  posamezne članice običajno opredelijo v organizacijskih pravilih.

Študentska anketa – redno anketiranje študentov visokošolskega zavoda, katerega namen je dobiti njihova mnenja o izvedbi študijskega procesa in predloge za izboljšanje raznih vidikov dela visokošolskega zavoda. Študenti izpolnjujejo anketo ob zaključku  učne enote preko informacijskega sistema.

Študentski svet  – eden   od   organov   visokošolskega  zavoda,  tako  univerze kot njenih  članic, ki razpravlja o vseh zadevah,  povezanih s pravicami  in dolžnostmi  študentov.  V  študentski  svet  članice  univerze  so  za  tekoče leto voljeni predstavniki študentov iz vsakega letnika rednega  študija,  izrednega  študija  in podiplomskih študentov.

Tutor – študent višjega letnika, ki formalno svetuje manjši skupini študentov ali posameznim študentom nižjih letnikov, posebej brucem, o zadevah, povezanih s študijem, da bi se ti čim lažje vključili v študijsko življenje.

Visokošolski učitelji– nosilec oziroma izvajalec izobraževalnega procesa na visokošolskem zavodu. Visokošolski učitelji so redni profesor, izredni profesor, docent in lektor; tudi višji predavatelj in predavatelj.  Docent je stopnja visokošolskega učitelja, ki zahteva doktorat znanosti s predmetnega področja; docent napreduje v izrednega ter končno v rednega profesorja.