Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1), ki so ga poslanci Državnega zbora v končni obliki soglasno sprejeli 6. aprila 2022, za študente prinaša ukrepe, ki jim bodo olajšali študentsko življenje tako na kratek, kot daljši rok.
Novi zakon, ki je nadomestil prav tako soglasno sprejetega iz leta 2018, ureja področja štipendiranja, subvencionirane študentske prehrane, bivanja, višjega in visokega šolstva ter študentskega dela. Zakon smo na Študentski organizaciji pričeli pripravljati že v letu 2019, nato pa smo zanj iskali politično podporo. Kot prvopodpisani pod predlog je zakon posvojil prvi med enakimi poslanci, predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, sopodpisali pa so ga kolegi iz poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanskih skupin Liste Marjana Šarca, Stranke Alenke Bratušek, Slovenske nacionalne stranke ter Socialnih demokratov. Ob sprejetju nekaterih amandmajev , predlaganih s strani koalicijskih strank, je zakon tekom zakonodajnega postopka dobil končno obliko in soglasno podporo.
Ukrepe po področjih lahko najdete v dodatnih zavihkih spodaj.
Zagotavljanje enake obravnave študentov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v študijskem okolju
V zadnjih letih je vse večje število predvsem študentk pričelo opozarjati na psihološka in, kar je še posebej zastrašujoče in alarmantno, spolna nadlegovanja visokošolskih učiteljev. Diskriminacija na podlagi spola je v ustnem izročilu študentov in študentk že generacije, v zadnjem letu pa so se pojavila pričevanja celo o spolnem nasilju visokošolskih učiteljev_ic nad študenti_kami. Pri tem je izjemno pomembno opozoriti tudi na razmerje moči, ki med visokošolskim učiteljem_ko in študentom_ko že obstaja, toliko bolj pa je zato sporno izvajanje psihičnega in spolnega nasilja.
Tekom postopka zoper visokošolske učitelje se je izkazalo, da ti niso ustrezno urejeni in ne zagotavljajo varstva žrtev v okviru visokošolskih zavodov. Dodatna težava je razdrobljenost visokošolskega prostora, saj krovna zakonodaja niti ne predvideva ustreznega urejanja področja, zato se lahko zavodi tega področja lotevajo različno, ali pa, še pogosteje, se ga niti ne lotevajo.
Zato se v Zakon o visokem šolstvu dodaja zapis po enaki obravnavi študentov ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino. Dodaja se zahteva po ureditvi postopkov zoper spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na visokošolskih zavodih.
Dodatek na delovno dobo tudi za čas opravljanja študentskega dela
Na podlagi 129. člena Zakona o delovnih (ZDR-1) delavcu, ki je skladno s tem zakonom v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi, pripada dodatek na delovno dobo, ki se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Praviloma pa dodatek na delovno dobo znaša 0,5 % bruto plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Dijakom in študentom z opravljanjem študentskega dela pa teče le pokojninska, ne pa tudi delovna doba. Z vidika dodatka na delovno dobo so tako posamezniki, ki opravljajo študentsko delo, le navidezno v enakopravnem položaju s tistimi, ki študentskega dela niso opravljali, saj oboji pričnejo delo brez dodatka na delovno dobo. Vendar pa bo povprečni diplomant, ki je v času izobraževanja opravljal študentsko delo, dodatek na delovno dobo prejemal 38 let, zaradi česar bo v zadnjih 2 letih delovne dobe prikrajšan za prejemke v skupni višini 19,25 % bruto plače. Pri teh posameznikih pa bo zato nižja tudi osnova za izračun pokojnine. Zaradi drugačnega načina plačevanja opravljenega študentskega dela (po urni postavki) kot to velja pri delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi (mesečna bruto plača) ter želje po ohranitvi njegove fleksibilnosti, se v je Zakonu o delovnih razmerjih dodala določba, da so do dodatka za delovno dobo upravičeni zaposleni v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi, ne pa tudi dijaki in študenti, ki opravljajo študentsko delo. Ti pa ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi upravičenost do dodatka na delovno dobo dokazujejo z izpisom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o pridobljeni pokojninski dobi. Za dejansko uveljavitev so še vedno pristojni socialni partnerji, na katerih je naloga, da določbo umestijo tudi v kolektivne pogodbe.
Povečanje višine državnih štipendij za 20 %
Po podatkih raziskave Evroštudent VI so povprečni stroški študenta 413,3 eura (mediana) oziroma 511,7 eura (aritmetična sredina), medtem ko je višina povprečne državne štipendije 122 eurov. Zaskrbljujoč je tudi podatek iz iste raziskave, da slovenski študenti nadpovprečno slabo ocenjujejo svoj finančni položaj: kar 38 odstotkov študentov poroča, da se srečujejo z (zelo) resnimi finančnimi težavami. Očitno je torej, da državne štipendije, kot ukrep, ki bi študentom iz socialno ogroženih okolij omogočil izobraževanje, za doseganje svojega namena, niso dovolj visoke. Zato se s spremembo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa postopen dvig državnih štipendij tako za dijake, kot za študente v skupni višini 20% do leta 2024. Štipendije, izplačane med 1. junijem in 31. decembrom 2022 bodo višje za 5, tiste izplačane v letu 2023 za 10, državne štipendije, izplačane v letu 2024 pa za 20 % odstotkov od štipendij, veljavnih v aprilu 2022.
Dodatna, 6. in 7. razred prejemnikov državne štipendije
Podatek iz raziskave Evroštudent VI kaže na prešibko socialno politiko za mlade v izobraževanju: štipendije in socialni prejemki za samo 21,8% slovenskih študentov pomenijo pretežni vir prihodka, s katerim razpolaga slovenski študent. 15,1% študentom največ sredstev zagotovi družina, kar 62,6% vseh pa največji vir prihodka predstavlja zaslužek od dela. Glede na podatke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je državno štipendijo leta 2018 prejemalo le 20 odstotkov študentov, kar je občutno manj kot 38 %, kot je študentov, ki sporočajo, da se srečujejo z resnimi finančnimi težavami. Zato se s spremembo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev dodajata 2 nova razreda prejemnikov državnih štipendij, s čimer se bo povečalo število prejemnikov štipendij.
Odprava starostne omejitve pri pridobitvi pravice do štipendije
V ZŠtip-1 je za štipendiste določen splošni starostni pogoj za pridobitev štipendije, po katerem so do štipendij upravičeni dijaki, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program sekundarnega ter študenti, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program terciarnega izobraževanja. Po mnenju ŠOS je starostni pogoj določen povsem arbitrarno, zaradi tega pa tudi diskriminatorno, podobno kot pri zdravstvenem zavarovanju družinskih članov. Visokošolska zakonodaja namreč določa, da imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz naslova statusa študenta, kot jih določajo posebni predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov. S spremembo se omogoči prejemanje štipendije tudi starejšim študentom, v kolikor ti izpolnjujejo ostale pogoje.
Izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračuna upravičenosti do socialnih transferjev po ZUPJS
Ključna funkcija študentskega dela je socialni korektiv, ki socialno šibkejšim dijakom in študentom omogoči šolanje za želeno izobrazbo, tudi če prihajajo iz socialno šibkejših družin. Ker pa se prihodki iz študentskega dela upoštevajo pri izračunu upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, subvencija za vrtec,…) je mnogo družin oškodovanih, ker kateri izmed otrok opravlja študentsko delo. Prizadete in na nek način kaznovane so predvsem socialno šibkejše družine, ki zaradi počitniškega dela otrok(a) prejmejo nižji otroški dodatek in druge socialne transfere. Zato je se študentsko delo do višine posebne osebne olajšave v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, izvzema iz dohodka družine, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Višja subvencija za prehrano
Med letoma 2012 in 2019 se višina subvencije za prehrano študentov zaradi ukrepov v Zakonu o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) ni usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. Posledično so stagnirale vrednosti študentske prehrane, študenti za obrok plačujejo vse več, ponudba prehrane pa se vse bolj krči zaradi omejitve najvišje cene obroka. S spremembo Zakona o subvencionirani študentski prehrani se zato subvencija za posamezni obrok s 1. januarjem 2023 dviguje z obstoječih 2,82 EUR na 3,50 EUR.
Subvencionirana študentska prehrana tudi v poletnem mesecu
Zakon o subvencionirani študentski prehrani od leta 2012 določa omejitve koriščenja prehrane v poletnem mesecu (med 15. julijem in 15. avgustom), po mnenju študentov, neutemeljeno. Študijske obveznosti se namreč izvajajo tudi v tem času (predvsem priprava zaključnih del), ob tem pa mnogo študentov v tem času opravlja študentsko delo, pri katerem malica ni zagotovljena, kot to velja za osebe, v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi. Zato je ponovna uvedba SŠP v tem mesecu smiselna in se bo s spremembo zakonodaje pričela uporabljati že v letu 2022.
Podaljšanje časovnega intervala koriščenja prehrane
S spremembo zakona se prav tako uveljavlja razširitev dnevnega časa koriščenja SŠP, od 7:00 do 22:00, kar se bo predvidoma uveljavilo z majem 2022. Študijski proces, predvsem zaradi bolonjske reforme, traja na dnevni ravni dlje časa, s tem pa študenti, zaradi obveznih predavanj in vaj, zapuščajo fakultete v poznih urah in jim brez odmora za malico in kosilo ni omogočeno koriščenje pravice do subvencionirane prehrane.
Dokazovanje istovetnosti s študentsko izkaznico
Predhodna opredelitev preverjanja istovetnosti je preveč ohlapna in dopušča možnost interpretacije, da se ob unovčitvi lahko uporablja kateri koli dokument, ki vsebuje fotografijo. V definiciji se uporablja besedna zveza osebni dokument, ki ga slovenska zakonodaja ne definira. Gre za javno listino, ki jo izda državni organ ali kateri drug organ z državnim pooblastilom.
Bivanje višješolskih študentov v študentskih domovih
Pred sprejetjem ZUPŠ-1 je ureditev na področju subvencioniranega bivanja študentov, v primerjavi s študenti, ki obiskujejo visokošolske ali univerzitetne študijske programe, v neenak položaj postavljala študente višješolskih zavodov. Le slednji so namreč lahko bivali v študentskih domovih, medtem ko so študenti višješolskih programov lahko, zaradi določil 2. odstavka 41. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04 in 100/13) subvencionirano bivali le v dijaških domovih. Opozarjamo, da študij na višješolskih študijskih programih prav tako spada v terciarno izobraževanje, kar potrjujejo tudi sprejeti dokumenti in sklepi ministrskih konferenc evropskega visokošolskega prostora (EHEA), zato mora zakonodajni okvir višješolskega izobraževanja stremeti k izenačevanju pravic in dolžnosti študentov s tistimi, ki študirajo na visokošolskih zavodih. Tudi sicer bivanje (praviloma mladoletnih) dijakov ne moremo enačiti z bivanjem (polnoletnih) študentov, saj dijaški domovi opravljajo tudi vzgojno funkcijo, ki je za študente omejujoča.
Opredelitev javnega razpisa za subvencionirano bivanje v ZVis
Subvencionirano bivanje študentov je po mnenju ŠOS pravica, ki izhaja iz statusa študenta, čeprav področna zakonodaja (Zakon o visokem šolstvu) le-tega ne opredeljuje tako. Zato mora pogoje javnega razpisa za dostop do pravice do subvencioniranega bivanja določiti področni zakon, t.j. Zakon o visokem šolstvu.
Zagotovitev dodatnih sredstev za gradnjo in obnovo študentskih domov
Po podatkih Razpisa za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2020/2021 je študentom na voljo 12.121 subvencioniranih postelj v javnih in zasebnih študentskih domovih ter pri zasebnikih, kar ob 76.728 študentih v letu 2019 pomeni, da ima le 15,8 % vseh študentov možnost subvencioniranega bivanja. Na drugi strani kar tretjina (cca. 25.000) študentov biva na trgu in plačuje visoke najemnine za bivanje pri zasebnikih. Da bi torej pokrili vse potrebe za dostopno bivanje študentov, bi morala država zagotoviti skoraj trikrat toliko bivanjskih kapacitet, kot jih zagotavlja danes. Z zagotovitvijo dodatnih sredstev za gradnjo študentskih domov lahko pričakujemo, da se ta primanjkljaj v prihodnjih letih prične zmanjševati. S spremembo Zakona o visokem šolstvu se za gradnjo in obnovo bivanjskih kapacitet za študente ta sredstva podvajajo; trenutnim cca. 5 milijonov EUR letno, ki prihajajo iz naslova dodatne koncesijske dajatve iz študentskega dela, se dodaja 5 milijonov EUR letno iz državnega proračuna.
Bodi obveščen o več kot 70 projektih, dogodkih in aktivnostih , ki jih pripravljamo za vas.
Prijava na e-novice.